Govorno Vodeni Telefon

Govorna komunikacija preko telefona je danes nepogrešljiv način komunikacije. Poleg osnovne ideje prenosa sporočila na daljavo, je pomembna tudi sama vsebina sporočila. Na splošno bi lahko rekli, da uporaba telefona izboljšuje komunikacijske zmožnosti ljudi. V tej množici ljudi so tudi ljudje s posebnimi potrebami, ki zaradi bolezenskega stanja ali drugih vzrokov ne morejo uporabljati običajnega telefona na enak način, kot drugi ljudje. Težava največkrat nastopi v tisti fazi uporabe telefona, ko mora uporabnik s pomočjo taktilne komunikacije (to je, z uporabo rok) izbrati ustrezno telefonsko številko ter izvesti telefonski klic. Uporaba govorne tehnologije lahko omogoči tudi ljudem s posebnimi potrebami uporabo telefona na način, ki je enakovreden načinu uporabe, kot ga uporabljajo drugi ljudje. Uporabnik bi lahko z uporabo govorno vodenega telefona s pomočjo govora kadarkoli aktiviral govorno vodeni telefon, izbral ustrezno telefonsko številko, izvedel klic, deaktiviral govorno vodeni telefon ter nato nadaljeval z govorno komunikacijo s svojo okolico, kot to po zaključku telefonskega pogovora počno uporabniki običajnega telefona. Uporaba govorno vodenega telefona tako v vseh načinih delovanja telefona temelji na govorni komunikaciji, ob tem pa uporabniku omogoča nemoteno govorno komuniciranje s svojo okolico, brez nehotenega sprožanja govorno vodenega telefona.

Ideja

Govorna tehnologija je v svetu že dobro uveljavljena. Ob narekovalnih sistemih, ki so najbolj vidni predstavnik uporabe te tehnologije, je danes praktično prisotna povsod (avtomobilska industrija, mobilne naprave, govorni portali, vojaška industrija). Ker je bilo v preteklosti izvedenih največ raziskav za angleški jezik, je uporaba govorne tehnologije najbolj razširjena prav v državah tega govornega poročja. V slovenskem prostoru še ni bilo pravega preboja na področju uporabe govorne tehnologije v komercialnih sistemih. Trenutno obstajata samo sistem M-vstopnica, ki omogoča rezervacijo kino vstopnice za nabor filmov tekočega dneva, ter Vida – virtualna davčna asistentka.
Govorno vodeni telefon (slika 1) v slovenskem prostoru predstavlja izvirnost tako na področju avtomatskega razpoznavanja govora, kot tudi na področju komunikacijskih tehnologij. Izvirnost na področju razpoznavanja govora slovenskega jezika je dosežena z izvedbo in uporabo lastnih algoritmov (izvirne ideje dveh doktoratov):

• za detekcijo govora,
• za odstranjevanje šuma,
• detekcijo ključnih besed,
• ocenitev pravilne razpoznave (mera zaupanja),
• iskalnega algoritma.

Uporaba govorno vodenega telefona stacionarne telefonske linije se v slovenskem prostoru še ni pojavila (izvirnost na področju komunikacijskih tehnologij). Gre za nov pristop povezave govorne s telekomunikacijsko tehnologijo. Govorno vodeni telefon za vzpostavitev komunikacije uporablja napredno tehnologijo VoIP (protokol SIP ali H323). Za izvedbo ideje je potreben predpogoj: dostop do ponudnika storitev VoIP (v Sloveniji obstaja kar nekaj ponudnikov).

Bistvo ideje je glasovna izbira katerekoli telefonske številke ali imena pridruženega izbrani telefonski številki ter izvedba klica kadarkoli in brez uporabe taktilne komunikacije v katerikoli fazi izvajanja telefonskega klica, ob zagotovljeni nemoteni govorni komunikaciji uporabnika takšnega telefona s svojo okolico. Tako je mogoče glasovno aktivirati, vzpostaviti, sprejeti in prekiniti telefonske klice.

Uporaba

Glasovno vodeni telefon je “v prvi vrsti” namenjen ljudem, ki telefona v standardnem načinu ne morejo uporabljati. To so predvsem ljudje s posebnimi potrebami ali pa starejši ljudje, ki jim takšen način uporabe telefona predstavlja izboljšanje komunikacijskih zmožnosti. Izpostavimo še uporabo glasovno vodenega telefona v javnih zavodih. Tu imamo v mislih bolnišnice ter domove za ostarele ljudi. Vsaka soba bi imela samo en glasovni telefon, ki pa bi ga lahko uporabljali vsi ljudje v sobi. Npr. bolniku ne bi bilo potrebno izvesti premika oziroma pritiska na gumb, saj bi klic za pomoč lahko izvedel kar iz postelje.

Demonstracijski sistem govorno vodenega telefona je bil predstavljen na 7. Festivalu za tretje življenjsko obdobje (1 in 2 oktober 2007, Cankarjev dom, Ljubljana) ter na 2. Slovenskem forumu inovacij (18 in 19 januar 2008, Cankarjev dom, Ljubljana), kjer so avtorji sistema (dr. Tomaž Rotovnik, dr. Bojan Kotnik, dr. Zdravko Kačič) prejeli priznanje za uvrstitev med 3 posebej izpostavljene inovacije.